Andaluzija z avtomobilom, 2. del: Granada – El Ejido
Je minibar hotelske sobe v hotelu Ejido v El Ejidu pretirano založen z alkoholnimi pjačami?
Najprimernejša pot od Granade do El Ejida je po avtocesti do Motrila in nato po obali do El Ejida. Avtocesta med Granado in Motrilom ni posebej slikovita, se pa splača narediti ovinek čez pogorje Sierra de las Guájaras.
Avtocesto smo zapustili na izvozu za Lecrín, v bližini katerega je zanimivo jezero. Po stranskih cestah smo naredili krog okoli jezera (Melegis, Pinos del Válle) in se nato odpeljali proti kraju Guájar Faragüit. Cesta je ozka in prazna, povzpne se krepko nad 1000 metrov nadmorske višine. Razgled na okoliško pokrajino je čudovit. Na približno 50-kilometrskem odseku gorske ceste smo srečali manj kot deset avtomobilov, kakšnih pet (zaradi ovinkaste in prazne ceste verjetno presrečnih) motoristov in celo skupino nemških kolesarjev.
Na avtocesto smo se vrnili pri La Bernardilli. Od tam do Motrila je le še nekaj kilometrov, nato cesta proti El Ejidu poteka vzporedno z obalo.
Ob obali je vrsta manjših turističnih krajev, ki jih vsake toliko časa presekajo hribi. Med turističnimi kraji so tudi popolnoma nenaseljena področja in popolnoma zapuščene plaže (dostop do nekaterih je zaradi hribovite obale težak ali možen samo s čolnom). Opazili smo nekaj pogumnežev, ki so avtomobile parkirali ob cesti in se po strmih pobočjih peš spustili do samotnih plaž. Za takšne spuste je treba imeti precej več poguma kot zdrave pameti, po drugi strani pa razumemo, da je težko premagati skušnjavo po uživanju na samotni plaži – še posebej, če si to razkošje lahko privoščite na večinoma preobljudeni španski obali.
Mnoge izmed plaž, ki za zdaj samevajo, bodo v prihodnosti popolnoma zasedene. Na več krajih smo opazili gromozanska gradbišča. Čez leto ali dve bodo hotelske sobe nared.
El Ejido
Prvo noč smo prespali v El Ejidu, ki je od obale oddaljen slabih 10 kilometrov. Cene hotelov v El Ejidu so vsaj za polovico nižje od cen hotelov na obali. El Ejido je majhno mestece, ki živi od trgovanja s sadjem in zelenjavo. Okoli mesta se razprostirajo neskončne plantaže sadja in zelenjave, ki pa niso prav nič lepe na pogled. Večinoma so pokrite z grdimi plahtami, ob vožnji mimo njih se človek počuti, kot da bi se naenkrat znašel sredi tretjega sveta.
Tudi o lepoti naselja El Ejido ne kaže izgubljati besed, še najbolj je podoben kakšnemu zakotnemu mestecu na divjem zahodu. Ljubitelji prijetnih turističnih krajev se El Ejidu na široko izognite; tisti, ki vas zanima španska “eksotika”, pa ga le obiščite.
Ulice El Ejida se zdijo odločno preširoke za tako majhen kraj. Ob njih so nanizane številne gigantske hale, v katerih skladiščijo sadje in zelenjavo, in peščica brezosebnih hotelov. Noči v El Ejidu so tihe, ulice prazne, le nad eno izmed hal se blešči neonski napis “Night Club” v sumljivih odtenkih roza barve. El Ejido je zakoten kraj, a za nočno zabavo trgovcev s sadjem je očitno poskrbljeno.
Hoteli v El Ejidu
V El Ejidu smo preizkusili hotel Ejido s tremi zvezdicami. Zunanjost hotela je neprivlačna in spominja na škatlasto arhitekturo šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Sobe pa so udobne, dobro opremljene in vsaka ima velik balkon. S hotelom Ejido smo bili zadovoljni.
