Barcelona
Barcelona slovi po Gaudijevih mojstrovinah, kakršna je streha hiše Casa Battlo
Hoteli Barcelona >>
Barcelona je eno izmed najživahnejših sredozemskih mest, začinjenih z bogato zgodovino, neprecenljivimi umetniškimi zbirkami, drzno arhitekturo in odlično hrano.
Neizogibna posledica prestižnega položaja Barcelone na popotniških itinerarjih je neusahljiva reka turistov, zaradi katerih so cene visoke, mesto pa – vsaj med glavno turistično sezono – prenatrpano. A za sloves Barcelone obstajajo več kot utemeljeni razlogi, tako da se je množicam vsaj enkrat vredno pridružiti.
Po vsej Barceloni posute Gaudijeve arhitekturne mojstrovine zagotovo spadajo med najbolj kreativne zgradbe na svetu. Ljubitelji umetnosti lahko uživajo v muzejih z bogatimi zbirkami Picassoja in Miroja, La Rambla je verjetno najživahnejši španski bulvar, da o številnih lokalnih kulinaričnih mojstrovinah sploh ne izgubljamo besed.
Barcelono smo obiskali večkrat. Ob cikcakanju po Gaudijevem mestu nam je kmalu postalo jasno, da ni le paradiž za ljubitelje umetnosti, pač pa tudi za epikurejce.
Po prijetnem sprehodu po Starem pristanišču (Port Vell) smo si tako v eni izmed restavracij v Barceloneti privoščili svetovno znano paello z morskimi sadeži, potem pa se pridružili domačinom v tapas barih gotske četrti, v katerih natakarji glasno oznanjajo imena jedi, ko jih neprestano nosijo iz kuhinje. Ne samo odlična hrana, pač pa tudi sproščeno, živahno vzdušje se nam je za vedno vtisnilo v popotniški spomin.
Po dolgem čakanju na stojnici s hrano na tržnici La Boqueria smo bili nagrajeni s sočno hobotnico in škampi, tako svežimi, da so jih le na hitro vrgli na žar brez kakršnih koli začimb, a okus so imeli božanski.
Blizu Plaçae del Pi smo bili prijetno presenečeni nad sladico Crema Catalana, s katero so nam postregli v miniaturnem mlečnem baru. Cremo Catalano v njem pripravljajo po 200 let starem receptu, zalili pa smo jo z gosto granjo (vročo čokolado). In kot da sladkorja še ne bi imeli dovolj, se nismo mogli upreti sladkim pregreham v Espai Sucre v Ciutat Vella, kjer so nam poleg vsake sladice postregli s kozarcem primernega desertnega vina.
Eno izmed najlepših odkritij nas je čakalo blizu Plaçe de Catalunya, ko smo med prerivanjem skozi nepregledno množico mimoidočih nenadoma zagledali skriti biser: Planelles-Donat, specializiran za špansko sladico turron, poleg Planelles-Donata pa smo si skupaj z domačini privoščili Orxato, osvežilno hladno pijačo iz južnoameriških oreščkov. Prijazna natakarica nas je mimogrede še naučila pravilno izgovarjati ime pijače: orčata.
Dobre hrane ni nikoli preveč, tako da smo se ob zadnjem sprehodu po La Riberi založili s kulinaričnimi spominki: vinom, nekaj zavitki turrona iz Xixone, gurmansko čokolado iz slavne trgovine Cacao Sampaka in seveda s jamónom serrano, pravim španskim pršutom.
