Javni prevoz v Manili

Booking.com

Promet v Manili se odvija zelo počasi

Promet v Manili se odvija zelo počasi

Hoteli Manila >>

Ena izmed glavnih težav, s katero se srečujejo obiskovalci Manile, je premagovanje razdalj v mestu. Na voljo je kar nekaj možnosti, a nobena od njih še zdaleč ni idealna.

Džip

Ulice Manile so preplavljene z neusahljivo, na prvi pogled kaotično reko džipov. A z malo pozornega opazovanja in izkušenj se da razbrati, da v kaotičnem prometu vendarle obstaja neka logika. Džipi so označeni z imeni linij, po katerih vozijo. Vožnje so poceni (okoli sedem pesov) in v družbi domačinov morda celo zabavne. Slaba stran prevažanja z džipi je, da boste med tem, ko si le počasi utirajo pot skozi prometne zamaške, vdihavali goste izpušne pline sosednjih vozil, saj so džipi odprti. Pa tudi vroče vam bo, da prenatrpanosti nekaterih džipov sploh ne omenjamo. Džip je torej najcenejše javno prevozno sredstvo v Manili, ki pa je primerno le za malo bolj avanturistično naravnane popotnike.

Taksi

Kdor udobje ceni bolj od nizke cene, naj raje vzame taksi. Slednjih v Manili ne manjka. V večini primerov vam jih ne bo treba iskati, ker bodo oni prej našli vas. Taksiji so seveda dražji od džipov (štartnina znaša 35 pesov), vendar za evropske razmere še vedno poceni. Za povprečno dolgo vožnjo po centru Manile ne bi smeli plačati več kot 180 pesov, kar je okoli 3 evre. Dobra stran taksijev je, da so klimatizirani, tako da se vanje lahko skrijete pred neznosno opoldansko vročino, se udobno namestite in počakate, da pridete do cilja, kadar pač pridete. Taksiji so namreč, tako kot džipi, ujeti v istih prometnih zamaških. Včasih se premikajo po polžje, včasih pa sploh ne. Druga slaba stran taksijev je, da nekateri vozniki nočejo vklopiti taksimetra. V tem primeru se morate vnaprej dogovoriti za ceno ali pa se taksistu zahvaliti za prijaznost in poiskati drugega. Podnevi načeloma ni težko najti taksista, ki vklopi taksimeter, ne da bi ga bilo potrebno na to spomniti. V poznih večernih urah, predvsem ob petkih in sobotah, ko so skoraj vsi taksiji zasedeni, pa taksimetra noče vklopiti praktično nihče, saj prav dobro vedo, da bodo v primeru, da se ne boste hoteli peljati z njimi, takoj našli druge kandidate.

Mestna železnica

Mestna železnica, večinoma speljana na stebrih nad cestami, je daleč najhitrejše javno prevozno sredstvo v Manili – potem, ko ste enkrat v njej. Pred vstopom vas žal čaka dolga procedura.

Pred vstopom na postajo stojijo varnostniki, ki pregledajo vas in vaše nahrbtnike. Varnostne kontrole so večinoma površne in hitre. Nato je treba kupiti vozovnico, vrste pred okenci pa so lahko zelo dolge. Včasih smo čakali tudi 45 minut. Nadaljnja težava je v tem, da ni mogoče kupiti vozovnice, ki bi veljala za obe liniji mestne železnice. To pomeni, da morate v primeru prestopanja kupiti novo vozovnico in zaradi tega še enkrat čakati v vrsti.

Temu se je mogoče izogniti z nakupom vozovnice, v kateri je shranjena določena denarna vrednost. Pred uporabo posamezne linije mestne železnice je tako dobro preračunati, kolikokrat se boste peljali z njo, in potem kupiti vozovnico z ustrezno vrednostjo. V tem primeru boste v vrsti za vozovnice za vsako linijo čakali le enkrat.

Mestna železnica je torej lahko dobra izbira za premikanje po Manili, žal pa je mesto z njo slabo pokrito, tako da boste v večini primerov še vedno potrebovali taksi ali džip. Razen, če ste dovolj pogumni in vzdržljivi, da se skozi od vročine razbeljeno kraljestvo avtomobilov podate peš. Slednjega v soseskah sumljivega slovesa ne priporočamo.