Katedrala v Chartresu

Booking.com

Vitraži v katedrali v Chartresu

Vitraži katedrale v Chartresu veljajo za ene najlepših na svetu

Hoteli Chartres >>

Katedrala v Chartresu (polno ime: Cathédrale Notre-Dame de Chartres), srednjeveškem mestecu, približno 80 kilometrov oddaljenem od Pariza, je eden od največjih dosežkov v zgodovini arhitekture. Katedrala je skoraj v celoti ohranjena v izvirni obliki, zaradi česar je še zanimivejša. Kipi na portalih katedrale v Chartresu so popolnoma nepoškodovani in vsi vitraži na oknih so originali. Katedrala v Chartresu je tako edina katedrala, ki daje skoraj popoln vtis o tem, kakšna je bila, ko je bila zgrajena.

Katedrala v Chartresu je že od zgodnjega srednjega veka tudi pomembna romarska točka. Njena častivredna zgodovina, odlično ohranjena arhitektura in stoletja goreče vdanosti romarjev zagotavljajo vzdušje občudovanja in svetosti, ki očara tudi najmanj verne obiskovalce.

Zgodovina katedrale v Chartresu

V katedrali v Chartresu od leta 876 hranijo Sancto Camisio, tuniko Device Marije. Relikvijo naj bi katedrali po tem, ko jo je dobil za darilo med potovanjem v Jeruzalem, podaril Charlemagne. Chartres je zaradi te relikvije zelo pomemben Marijanski romarski center, v katerega še danes prihajajo verniki z vsega sveta.

Današnja katedrala je ena od več francoskih gotskih mojstrovin, zgrajenih na pogoriščih prejšnjih cerkva. Po tem, ko je leta 1020 prvo večjo katedralo, zgrajeno na tem mestu, uničil požar, so pod vodstvom škofa Fulberta in kasneje Geoffroya de Lèvesa zgradili veličastno novo romansko baziliko z ogromno kripto.

Leta 1134 je katedrala preživela požar, ki je uničil večino Chartresa, 10. junija 1194 pa ni imela takšne sreče, saj je vanjo udarila strela in zanetila požar, ki je uničil vse, razen zahodnih stolpov, fasade in kripte.

Ljudje so bili obupani, saj so mislili, da je ogenj pogoltnil tudi tuniko Device Marije. A tri dni kasneje so jo nepoškodovano našli v zakladnici, kar je škof označil za Marijino znamenje, naj v Chartresu zgradijo še veličastnejšo katedralo. V Chartres so se vsule donacije iz vse Francije, tako da se je gradnja nove katedrale lahko začela še istega leta. Prebivalci Chartresa so potrebne kamne prostovoljno vlekli iz kamnolomov, oddaljenih 8 kilometrov.

V gradbenem projektu so upoštevali načrte prvega arhitekta, s čimer so ohranili skladnost katedrale. Do leta 1220 je bila dokončana glavna konstrukcija nove katedrale, v katero so bili vključeni zahodni stolpi, zahodna fasada in stara kripta. 24. oktobra 1260 so novo katedralo končno posvetili v prisotnosti kralja Ludvika IX in njegove družine.

Katedrala v Chartresu med francosko revolucijo ni bila niti uničena niti oropana, med številnimi obnovami pa nikoli niso spremenili njene izvirne oblike. Katedrala je tako do danes ostala ravno takšna, kakršna je bila ob posvetitvi. Leta 1979 so katedralo v Chartresu vpisali na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.

Zunanjost katedrale v Chartresu

Glavna fasada katedrale (zahodna) združuje kraljevi portal iz 12. stoletja in južni zvonik ter spodnje dele severnega stolpa. Rozeta datira iz 13. stoletja, nov zvonik na levi strani pa iz 16. stoletja. Dva zvonika katedrale (levi je visok 112 metrov, desni pa 103 metre) že od daleč vzbujata pozornost in vodita romarje v Chartres. Z razdalje nekaj kilometrov od Chartresa se nad zelenimi francoskimi polji vidi le zvonika in streho katedrale.

Trije portali katedrale – zahodni ali kraljevi portal (1145-1170), severni ali zavezniški portal (1220-1230) in južni ali cerkveni portal (1220-1230) so okrancljani z nešteto kamnitimi, do potankosti izklesanimi figurami, ki odražajo mojstrski talent francoskih kiparjev. Kipi upodabljajo razne krščanske motive in so bili mišljeni kot nekakšen “slikovni katekizem”. V desnem oboku kraljevega portala lahko opazite rahločutno izklesan kip Device Marije z otrokom, v srednjem oboku obraz Jezusa, v levem oboku pa prikaz kmečkih opravil v vsakem od 12 mesecev v letu daje zanimiv vpogled v vsakodnevno življenje v 12. stoletju.

Ikonografija na portalih katedrale v Chartresu je tako bogata, da o njej niso bili napisani le članki, pač pa cele knjige.

Notranjost katedrale v Chartresu

Notranjost katedrale najprej navduši s svojo velikostjo. Ladja je dolga kar 130 metrov, široka 16 metrov in pol ter visoka 37 metrov in pol. Prečna ladja je dolga 64 metrov. Med hojo proti oltarju boste na tleh zagledali iz črnega kamna izdelan labirint iz leta 1205, po katerem so nekoč med meditiranjem hodili menihi. Skozi labirint obstaja le ena pot, dolga kar 294 metrov.

V eni od stranskih kapelic (kapelici Saint-Coeur de Marie) je razstavljena Marijina tunika.

Pod katedralo leži največja kripta v Franciji. Vhod v kripto je od zunaj.

Verjetno najbolj impresivna značilnost notranjosti katedrale v Chartresu pa so vitraži v rozetah in ogromnih gotskih oknih, skozi katera sije svetloba raznih barvnih odtenkov. Vitraži so izdelani iz stekla iz 13. stoletja, ki se je kljub burni zgodovini ohranilo do danes. Katedrala v Chartresu tako velja za eno od najpopolnejših zbirk srednjeveških vitražev na svetu. V katedrali je več kot 150 pisanih oken, ki žarijo kot dragulji.

Zahodna rozeta datira iz 13. stoletja, njena tri gotska okna pa so bila izdelana okoli leta 1150. V rozeti je prikazana zadnja sodba: Kristus-sodnik je obkrožen s štirimi evangelisti in angeli, prikazani pa so tudi motivi angelov s trobentami, vstajenja od mrtvih, sodbe, nebes in pekla. Levo gotsko okno predstavlja pasijon in vstajenje, srednje okno inkarnacijo in desno okno Jeseja.

Severno rozeto in njenih pet gotskih oken je katedrali leta 1230 podarila kraljica Blanka Kastiljska. Rozeta prikazuje slavljenje Marije (Marija je obkrožena z golobi in angeli), kralje iz Stare zaveze in preroke iz Stare zaveze. V gotskih oknih od leve proti desni so prikazani naslednji motivi: Melhijad in kralj Savel, kralj David in kralj Jeroboam, sveta Ana in Marija-otrok z grbom francoske kraljeve hiše, kralj Salomon in kralj Nebukadnezar, Aron in faraon.

Južna rozeta in njenih pet gotskih oken je bila dokončana okoli leta 1230. Rozeta prikazuje slavljenje Kristusa (blagoslov Kristusa, obkroženega s štirimi evangelisti in angeli), starešine apokalipse in grbe donatorjev katedrali. Gotska okna, od leve proti desni: evangelist Luka nad prerokom Jeremijo, evangelist Matej nad prerokom Izajo, Devica in otrok, evangelist Janez nad prerokom Ezekielom; evangelist Marko nad prerokom Danielom.

Lokacija: 18 Cloître Notre Dame. Odprto (katedrala): 8:30-19:30. Obiski kripte: od 1. aprila do 31. oktobra: 11:00 (razen ob nedeljah in praznikih), 14:15, 15:30, 16:30 (od 22. junija do 21. septembra tudi ob 17:15). Od 1. novembra do 31. marca: 11:00 (razen ob nedeljah in praznikih) in 16:15. Kripta je zaprta 1. januarja in 25. decembra. Splet: www.cathedrale-chartres.org