Lufthansa

Booking.com

Lufthansa

Lufthansa

Za: veliko število destinacij, točnost, zanesljivost, čista letala, dober program za zveste potnike (Miles and More)

Proti: hladnost in neprilagodljivost kabinskega osebja, povprečna hrana, špartanska opremljenost letal

Ocena

Lufthansa je eden izmed največjih letalskih prevoznikov na svetu, ki se hkrati lahko pohvali s točnostjo in povprečno starostjo letal 7,8 let, kar je krepko pod svetovnim povprečjem 10,6 let.

Na podlagi izkušenj, ki smo jih nabrali pri pogostih potovanjih z Lufthanso med letoma 1999 in 2005 (običajno na relaciji Frankfurt-Singapur), jo lahko brez nadaljnjega priporočimo tistim, ki pri letalskih potovanjih cenijo predvsem točnost, zanesljivost, urejenost letal in dobre povezave. Poleg tega ima Lufthansa enega izmed najboljših programov za zveste potnike (Miles and More), ki je hkrati tudi program Adrie Airways, tako da lahko v primeru, če potujete pogosto, relativno hitro pridobite srebrno člansko kartico, ki v vaša letalska potovanja vnese nekaj dodatnega udobja. S srebrno kartico na primer pridobite pravico do vstopa v posebne čakalnice na letališčih, kar je posebej dobrodošlo v kaotičnem Frankfurtu, pravico do dodatne brezplačno prepeljane prtljage itd.

Učinkovitost

Vkrcanje v Lufthansina medcelinska letala vedno poteka izredno hitro. Učinkovitost Lufthansinih letaliških uslužbencev občudujemo in spoštujemo. Celo v poletnih mesecih, ko so letala polna dopustnikov, ki na medcelinskih relacijah ne letijo ravno pogosto in so zaradi tega nervozni in zmedeni, jih Lufthansino osebje hitro obvlada in postroji v ravno vrsto. Če bi bilo pri vseh letalskih prevoznikih tako, bi svet potovanj postal veliko lepši.

A tako kot vsaka dobra stvar ima tudi Lufthansina učinkovitost svojo slabo stran in to je nemška hladnost, neprilagodljivost in špartanska opremljenost sicer do potankosti urejenih in čistih letal.

Tisti, ki poleg točnosti in natančnosti cenite tudi udobje (v ekonomskem razredu), se pred nakupom vozovnice raje ozrite po drugih letalskih prevoznikih.

Nemci so tudi na področju potniškega letalskega prometa očitno še vedno fascinirani s tehnologijo, medtem ko je kakovost postrežbe šele na drugem mestu. To se jasno vidi celo v Lufthansinih televizijskih oglasih – v nasprotju z ostalimi letalskimi prevozniki, ki v oglasih poskušajo prikazati udobje in dobro počutje potnikov, Lufthansa v glavnem prikazuje letala.

Udobje

Lufthansa le počasi uvaja osebne zaslone v ekonomskem razredu. Do aprila 2008 je z osebnimi zasloni in video sistemom na zahtevo opremila 40 % medcelinskih letal. V ekonomskem razredu tako le sem in tja izpod stropa visi kakšen majhen monitor, na katerem lahko med poletom spremljate tisti film, ki ga pač predvajajo. Monitor pogosto zakrivajo glave potnikov, ki stojijo na prehodih ali hodijo na stranišče, in posadke, ki deli hrano in pijačo. Ogled filma na krovu Lufthansinih letal ni ravno prvovrstna kinematografska izkušnja.

Z glasbo je nekoliko bolje – ponavadi lahko izbirate med poslušanjem 12 kanalov, a se nam je večkrat zgodilo, da so bili priključki za slušalke na sicer novih sedežih že tako razmajani, da so slušalke delovale samo v točno določenem položaju.

Hrana

Hrana na Lufthansinih medcelinskih letih je povprečna. Še najbolj so nam všeč zajtrki: ponavadi je to omleta s kakšno nemško hrenovko, pospremljeno s toplimi kruhki, kavo, čajem, jogurtom ali sadno solato. Pa tisti sendvič, s katerim so nam postregli na letu iz Zagreba v München, je bil presenetljivo dober. Sicer na medcelinskih poletih še pred vzletom posadka razdeli pijačo za dobrodošlico – ponavadi pomarančni sok v tetrapaku. Po vzletu razdelijo tako imenovani prigrizek za k filmu – majhno vrečko oreščkov, poleg katere ponudijo aperitiv, nato začnejo deliti obroke. Običajno sta na voljo dva menija: na letih v Azijo je eden evropejski, drugi azijski. Če želite poskusiti nekaj vsaj približno eksotičnega, se odločite za slednji meni, a če boste razočarani, ne skrbite: original je neprimerno boljši. K večerji vedno ponudijo vino, pivo ali kakršno koli drugo alkoholno ali brezalkoholno pijačo, in nato kmalu – za naš okus veliko prekmalu – neusmiljeno in brez vsakršnih emocij, z masko profesionalnega nasmeška na obrazu, poberejo posodo. Ravno v tem je glavna težava Lufthanse: letalska družba je tako zelo učinkovita, urejena in po nemško točna, da morata tudi na letalih vladati brezpogojna “Ordnung und Disziplin “. Stevardese razdelijo obroke in pijačo. Ob vnaprej predvidenem času. Točno ob tistem času. Samo ob tistem času. Če ima kateri izmed potnikov kakšno željo izven predvidenega časa, njegovo željo prenesejo glavni stevardesi, ki se odloči, ali jo bo milostno uslišala ali pa bo privihrala do potnika in mu hladno razložila, da njegove zahteve ni na seznamu zahtev, torej ji ne more ugoditi, razen če bi jo morda zahteval vnaprej. Eden izmed takšnih pripetljajev se nam je na primer zgodil na letu iz Frankfurta v Aleksandrijo. Sedeli smo v repu letala in preden so stevardese z večerjo prišle do nas, je zmanjkalo jedi, ki smo jo želeli. Večerja, ki smo jo dobili, nam ni bila všeč, tako da smo prosili za dodatno žemljico. Stevardesa nam je brez vsakršnega opravičila hladno zabrusila, da žemljic nimajo več. Jih je bilo na krovu res samo toliko, kot je potnikov v letalu? Močno dvomimo.

Na nočnih letih kmalu po večerji večina stevardes izgine neznano kam, le na vsakih nekaj ur se s pladnji z vodo napolnjenih kozarcev sprehodijo med večinoma spečimi potniki. Slaba novica za tiste, ki težko prenašate suh zrak v letalih. Ampak hej – Lufthansa je točna in doslej še nikoli niso izgubili naše prtljage!

Ocena temelji na naslednjih letih:

  • Frankfurt-Singapur-Frankfurt (večkrat med leti 1999 in 2004)
  • Frankfurt-New York-Frankfurt (avgust 2000)
  • Zagreb-München-Berlin-München-Zagreb (december 2002)
  • Budimpešta-Frankfurt-Budimpešta (julij 2004)
  • Budimpešta-München-Frankfurt-Aleksandrija; Kairo-Frankfurt-Budimpešta (oktober 2004)
  • Budimpešta-Frankfurt-Peking-Frankfurt-Budimpešta (maj/junij 2005)
  • Budimpešta-München-Madrid-München-Budimpešta (november 2005)
  • Budimpešta-München (maj 2008)