Cordoba

Rimski most čez reko Guadalquivir v Cordobi

Hoteli Cordoba >>

Cordoba je v zadnjih letih doživela razcvet turizma, ki je poleg pozitivnih prinesel tudi negativne posledice. Ozke srednjeveške ulice nekdanje židovske četrti niso več tako pristne, kot so bile nekoč. V pritličja starih hiš so se vselile trgovine s kičastimi spominki in restavracije s podpovprečno hrano. Skozi središče starega dela Cordobe dere neusahljiva reka turistov, ki se ji je mogoče izogniti le z dolgim sprehodom proti toku.

Po nekaj dneh raziskovanja nam je v Cordobi kljub vsemu uspelo odkriti nekaj mirnih ulic, v katerih smo lahko začutili pozabljeni srednjeveški pridih. Turisti v Cordobi so navsezadnje zelo predvidljivi, vsi imajo isti cilj: mošejo oziroma katedralo oziroma katedralo v mošeji ali Mezquito, kot ji pravijo domačini. Znamenitost, ki ji na vsej zemeljski obli ni para.

Cordoba leži na najvišji točki, do katere je mogoče pripluti po reki Guadalquivir. Ustanovili so jo že Rimljani in čez reko zgradili most, ki si ga je (večkrat predelanega) mogoče ogledati še danes. Največji razcvet pa je Cordoba doživela, ko je postala prestolnica mavrske kraljevine El-Andalus. Leta 785 so se začela dela na veliki mošeji ali Mezquiti, ki je kasneje postala ena izmed največjih mošej na svetu.

Ko so kristjani leta 1236 ponovno zavzeli Cordobo, so bili nad arhitekturno lepoto Mezquite tako navdušeni, da je niso porušili, pač pa so krščansko katedralo zgradili kar sredi nje. Tako lahko danes v Cordobi občudujemo eno izmed najbolj nenavadnih znamenitosti na svetu: krščansko cerkev, zgrajeno sredi mošeje.

V Cordobi si velja ogledati tudi Alcazar, palačo krščanskih kraljev s čudovitimi vrtovi.

Cordoba sicer ni mesto, v katerem bi se želeli zadrževati dlje, kot je nujno potrebno za ogled znamenitosti. Avtentičnost je zasenčil masovni turizem, hoteli v Cordobi so relativno dragi in dobrih lokalnih restavracij ni ravno na pretek.