Prevoz po Filipinih

Na krajših razdaljah med filipinskimi otoki vozijo manjši čolni

Hoteli Filipini >>

Čolni, ladje in trajekti

Glede na to, da Filipine sestavlja več kot 7000 otokov, se popotniki pri vsakem resnejšem potovanju po Filipinih prej ali slej srečajo s potrebo po prečkanju morja. Med filipinskimi otoki vozi nešteto čolnov, ladij in trajektov, katerih velikost je odvisna od dolžine plovbe in števila potnikov na posameznih ladijskih linijah.

Na kratkih razdaljah ponavadi vozijo relativno majhni čolni brez kabin. So pa vsi opremljeni s streho, ki potnike varuje pred žgočim soncem in morebitnim dežjem, in stranskimi plastičnimi zavesami, ki jih spustijo v primeru visokih valov, tako da potniki vedno ostanejo bolj ali manj suhi.

Na daljših razdaljah vozijo bodisi trajekti bodisi velike potniške ladje, na katerih si lahko rezervirate kabine različne kakovosti. Potovanje z ladjami na zelo dolge proge (na primer iz Manile v Cebu City) v primeru, da si privoščite spodobno kabino, ni nujno cenejše od potovanja z letalom, traja pa neprimerno dlje.

Za daljša potovanja z ladjami je priporočljiva vnaprejšnja rezervacija, na krajših progah pa ni potrebna, saj čolni običajno vozijo ves dan. Pri potovanju z ladjo na Filipinih vedno upoštevajte, da se vozni red glede na vremenske razmere lahko v trenutku spremeni. Pomembnejši filipinski ladijski prevozniki so Negros Navigation, Sulpicio Lines in WG&A/Superferry.

Glede na naše izkušnje (s čolni oziroma ladjami smo se peljali na progah Batangas-Puerto Galera, Roxas-Caticlan, Caticlan-Boracay, Hagnaya-Bantayan in Iloilo-Guimaras) se je varnost plovbe na Filipinih v zadnjem času izboljšala. Čolni in ladje so bile v dobrem stanju in posadka na plovila nikoli ni poskušala stlačiti več potnikov, kot je dovoljeno. Na Filipinih so sprejeli tudi zakon, po katerem morajo vsi potniki na odprtih čolnih ves čas plovbe nositi rešilni jopič. Zakon dosledno upoštevajo, saj potnikom vedno razdelijo rešilne jopiče in jih opomnijo, naj si jih nadenejo. Seveda to ne pomeni, da nevarne ladijske linije na Filipinih ne obstajajo več. Pred vsako plovbo si je priporočljivo ogledati plovilo in oceniti število potnikov na njem ter se na kraju samem odločiti, ali bi bilo bolje počakati na naslednjo ladjo.

Džipi

Džipi v mestu Baguio na Filipinih

Živobarvni džipi ali džipniji (jeepneys), kot jih imenujejo domačini, so glavno cestno prevozno sredstvo na Filipinih. Džipniji so podaljšani džipi s pokritim zadnjim delom, vzdolž katerega sta postavljeni dve klopi. V ta prostor ponavadi strpajo ženske in otroke, moški pa se zavihtijo na streho džipa. Vožnja na strehi ni tako neudobna, kot bi pričakovali, razen, če začne deževati. Vožnja na strehi džipa je sicer z zakonom prepovedana, vendar vozniki džipov natančno vedo, kje so policijske kontrole. Pred kontrolo tako džip ustavijo, moškim ukažejo, naj zlezejo s strehe in zavzamejo stoječe položaje v zadnjem delu džipa. Ko je kontrola mimo, pa se lahko zopet mirno zavihtijo na streho.

Džipi vozijo praktično povsod. Z njimi so preplavljene ulice Manile in ostalih večjih mest. Čeprav neusahljiva reka džipov v Manili in potniki, ki praktično kjer koli skačejo nanje in z njih, daje vtis popolne zmešnjave, imajo mestni džipi točno določene linije, po katerih vozijo. Včasih so napisane na vetrobranskem steklu ali ob strani džipa.

Med nekaterimi odročnimi gorskimi vasmi v Kordiljerah vozijo samo džipi, ponavadi v jutranjih in zgodnjih dopoldanskih urah. Voznik džipa parkira v vasi in čaka, da se napolni. Pri tem je treba upoštevati, da ima beseda “poln” na Filipinih malo drugačen pomen, kot pri nas, morda še najbližje pomenu besede “prenatrpan”.

Glede na navedeno je jasno, da džipi na mnogih linijah nimajo vnaprej določenega voznega reda. Včasih je pač treba počakati malo dlje.

Avtobusi

Avtobusi v odročnejših delih Filipinov so v zelo slabem stanju

Med filipinskimi mesti in vasmi vozi nešteto avtobusov: od starih, komaj voznih šklepetulj, ki le počasi premagujejo makadamske ceste v Kordiljerah, do sodobnih, klimatiziranih avtobusov, ki Manilo povezujejo z drugimi večjimi mesti.

Za nekatere avtobusne linije je priporočljiva vnaprejšnja rezervacija, na primer za nočni avtobus Banaue-Manila ali za kombinacijo avtobus/čoln na relaciji Manila-Puerto Galera. V odročnejših krajih rezervacija ni potrebna (na primer za avtobus Baguio–Sagada ali Bontoc–Banaue). Tam avtobusi sicer imajo nek okviren vozni red, a se pogosto zgodi, da v primeru premajhnega števila potnikov še malo počakajo.

Ceste v širši okolici Manile so dobre, tako da so tam avtobusne vožnje prijetne. V Kordiljerah pa so ceste v obupnem stanju in velikokrat popolnoma neprimerne za avtobuse. Če v Kordiljerah na isti relaciji vozita džip in avtobus, se je tako v večini primerov bolje odločiti za džip.

Med eno izmed vratolomnih avtobusnih voženj v Kordiljerah so nam domačini z večnim nasmeškom na obrazu razložili, da eden ali dva avtobusa na leto zgrmita v prepad in da ponavadi nihče ne preživi. Določeno tveganje pri avtobusnih vožnjah po Filipinih torej obstaja, a statistično gledano ni večje, kot drugod.

Tricikli

Ulice manjših filipinskih mest so preplavljene z večinoma motoriziranimi tricikli. Tricikli so priročno prevozno sredstvo za premagovanje kratkih razdalj po mestih ali med bližnjimi vasmi. Tarife vsaj za tujce niso fiksne, tako da je treba pri vožnjah s tricikli uporabiti pogajalske sposobnosti. Za ceno se vedno dogovorite, preden se usedete na tricikel.

Letala

Najpomembnejši letalski prevozniki na Filipinih so Air Philippines, Cebu Pacific in Philippines Airlines. Preizkusili smo Air Philippines in Cebu Pacific.

Z Air Philippines smo leteli iz mesta Iloilo v Manilo. Vozovnico smo rezervirali in plačali s kreditno kartico preko njihove spletne strani, dan kasneje pa smo prejeli obvestilo, da za plačilo s kreditno kartico niso prejeli avtorizacije, zato se moramo v treh dneh zglasiti v najbližji poslovalnici Air Philippines in plačati vozovnico, sicer bodo rezervacijo preklicali. To smo tudi storili. Niso nam znali razložiti, kaj je šlo narobe s kreditno kartico, je pa to dokaz, da sodobne plačilne metode na Filipinih ne delujejo vedno tako, kot bi morale. V izogib morebitnim komplikacijam je tako morda najbolje, da letalske vozovnice na Filipinih namesto preko interneta kupujete v poslovalnicah letalskih prevoznikov ali pri turističnih agencijah.

Po drugi strani pa z nakupom vozovnic preko spletnega mesta prevoznika Cebu Pacific nismo imeli nobenih težav. Z njimi smo leteli na relaciji Singapur–Manila–Cebu City in nazaj. Leti so bili točni in prijetni.

Let z Air Philippines je imel skoraj uro zamude. Letalo ni bilo najnovejše, s hrano in pijačo nam niso postregli, saj je Air Philippines nizkocenovni prevoznik, katerega matična družba je Philippines Airlines. Je pa bila vozovnica zelo poceni (33 evrov) in let je navsezadnje trajal le petdeset minut.