Sagada, Filipini

Viseče krste v Sagadi na Filipinih

V Sagado smo odpotovali z avtobusom iz Baguia. Vožnja traja debelih šest ur, avtobusi so stari, utrujeni in prenatrpani, cesta pa zelo slaba, na mnogih delih makadamska. Za šesturno trpljenje hrbtenice smo se odločili na podlagi priporočila enega izmed najbolj znanih turističnih vodnikov na svetu, v katerem Sagado opisujejo kot čudovito gorsko vas, v kateri se mnogi popotniki zadržijo veliko dlje, kot pričakujejo. S tem opisom se nikakor ne moremo strinjati.

Sagada je umazana, razsuta, neprijazna in nič kaj slikovita gorska vas s prenapihnjenimi cenami in prenočišči slabe kakovosti. Za večerjo v restavraciji Yogurt House smo plačali več, kot v Baguiu, spali smo v majhni (čeprav čisti) in popolnoma brezosebni sobi, v malih zasebnih supermarketih so nam po pravilu zaračunavali dvakrat preveč in o cenkanju niso hoteli niti slišati.

V Sagado je bilo vredno potovati izključno zaradi visečih krst, njene glavne znamenitosti. Domačini krste vpnejo visoko v previsne stene. Najbližje Sagadi so viseče krste v Dolini odmevov (Echo Valley), kakšnih dvajset minut hoda od Sagade. Za pot vprašajte na turističnem informacijskem centru na glavnem trgu Sagade. Viseče krste na pogled niso ravno spektakularne, leseni zaboji z imeni pač. A če pomislimo, da so v njih dejansko kosti preminulih domačinov in se ozremo po gostem zelenju Doline odmevov, v kateri zgodaj zjutraj ni žive duše, nas viseče krste navdajo z občutkom navdušenja, spoštovanja in strahu hkrati. Viseče krste so dovolj dober razlog za obisk Sagade, ljubitelji pohodništva pa lahko v okolici Sagade uživate tudi v številnih trekingih.

Nenazadnje je Sagada znana kot pribežališče nahrbtnikarjev, ki bi radi v miru pokadili kakšno substanco, ki je drugod po Filipinih ni ravno priporočljivo nositi s seboj. Verjamemo, da Sagada pod vplivom teh substanc naenkrat postane lepša. Kdo ve, morda so jo skozi takšne oči videli tudi avtorji tistega znanega turističnega vodnika, ki jo tako opeva.