Sighisoara, Romunija

Sighisoara je najbolje ohranjen srednjeveški kraj v Romuniji

Slikovita Sighisoara v Romuniji

Hoteli Sighisoara >>

Sanjate, da bi se usedli v časovni stroj in se odpeljali v davno preteklost? Obiščite Sighisoaro, najbolj znan romunski srednjeveški kraj! V 12. stoletju so ga ustanovili transilvanski Saksonci (po nemško se Sighisoara imenuje Schassburg). Ko se človek po strmih stopnicah povzpne na citadelo in se sprehodi po slikovitih trgih in ozkih, z granitnimi kockami tlakovanih ali še vedno makadamskih ulicah med živobarvnimi hišami z odpadajočim ometom, se mu zazdi, kot da bi se nenadoma vrnil v srednji vek.

Sighisoara velja za enega izmed najbolje ohranjenih srednjeveških krajev v Evropi in je uvrščena na Unescov seznam kulturne dediščine. Hkrati je Sighisoara rojstni kraj Vlada Drakule (znanega tudi po imenu Vlad Tepeš), vladarja province Valahija od leta 1456 do 1462. Večina ga bolj pozna po imenu grof Drakula, čeprav je slednji le plod Bram Stokerjeve domišljije.

Sighisoara tudi tistim, ki jih vampirji ne zanimajo, ponuja kopico ogleda vrednih znamenitosti, na katere prej ali slej naletite med sprehodom po ovinkastih ulicah in strmih stopniščih citadele, okoli katere je dobro ohranjeno srednjeveško obzidje in devet obrambnih stolpov (včasih jih je bilo 14).

Urni stolp

Najlepši je urni stolp (Turnul cu Ceas, naslov: Piata Cetatii, odprto: tor-ned 9:00-16:00, pon zaprto), ki so ga zgradili v drugi polovici 14. stoletja in razširili v 16. stoletju, potem pa je bil večkrat (med drugim tudi zaradi požara leta 1676) obnovljen.

V 17. stoletju so vanj vgradili dve uri z lesenimi figurami. Ena ura je obrnjena proti glavnemu trgu citadele, druga proti spodnji Sighisoari.

Lesene figure prve ure med drugim predstavljajo mir, pravičnost in pravo, nad njimi pa sta dva angela, ki simbolizirata dan in noč. Ob 6. zjutraj se pojavi prvi angel, ki simbolizira delovni dan, ob 18. uri se pojavi drugi (z dvema svečama v rokah), ki simbolizira čas počitka.

Figure druge ure (ki gleda proti spodnji Sighisoari) predstavljajo poganske bogove, ki označujejo dneve v tednu: Diana (ponedeljek), Mars (torek), Merkur (sreda), Jupiter (četrtek), Venera (petek), Saturn (sobota) in Sonce (nedelja).

In še zanimivost: uri neprekinjeno delujeta že od srednjega veka.

Poleg urnega stolpa je glavni trg citadele (Piata Cetatii), na katerem so v srednjem veku potekali trgovski sejmi pa tudi javne usmrtitve in sojenja čarovnicam. Trg je bil torej središče družabnega življenja v Sighisoari in na nek način je tako še danes, le da so po njem mize razpostavili lokali. Tu si lahko privoščite skodelico kave, ki vam bo dala energijo, da se po 175 stopnicah povzpnete do Cerkve na hribu.

Šolarsko stopnišče

Na koncu Šolske ulice stoji izredno zanimiv primer srednjeveške arhitekture: pokrito Šolarsko stopnišče, zgrajeno leta 1642, po katerem se lahko povzpnete do Cerkve na hribu. Stopnišče so pokrili, da šolarjev in vernikov na poti v šolo oziroma v cerkev ne bi močil dež. V začetku je imelo 300 nizkih stopnic, potem pa so ga predelali, tako da jih ima danes le še 175.

Povzpeli smo se po njih in na vrhu poleg Cerkve na hribu odkrili tudi še vedno delujočo šolo. Okrog nje je iz zvočnikov odmevala divja rock glasba šolskega radia. Skoraj tako glasna je bila, kot na kakšnem koncertu. Zadnja stvar, ki bi jo pričakovali pred šolo. A očitno je učinkovita – učenci so namesto, da bi se potikali po vasi, z veseljem posedali na šolskem dvorišču.

Cerkev na hribu

V neposredni bližini šole stoji Cerkev na hribu (Biserica din Deal, odprto: pon-ned 10:00-18:00), ena izmed najznačilnejših gotskih cerkva v Transilvaniji. Cerkev na hribu se imenuje zaradi tega, ker pač stoji na vrhu hriba. V dokumentu je bila prvič omenjena leta 1345. Sprva je bila cerkev rimokatoliška, po reformi leta 1547 pa je postala luteranska.

V cerkvi smo občudovali ostanke čudovitih fresk, naslikanih med leti 1483 in 1488. Lep je tudi oltar sv. Martina iz leta 1520. Poleg tega smo imeli srečo, da je nekdo ravno v času našega obiskal igral na cerkvene orgle. Dobro zvenijo.

Rojstna hiša Vlada Drakule

Drakule ob obisku Sighisoare vendarle ni mogoče popolnoma spregledati. Blizu glavnega trga stoji hiša Vlada Drakule (naslov: ulica Cositorarilor 5), v kateri je bil leta 1431 rojen Vlad Tepeš – navdih za Strokerjev roman. V pritličju hiše je danes (draga) restavracija, v prvem nadstropju Muzej orožja.