Znamenitosti Budimpešte: Gellertov hrib

Booking.com

Gellertov hrib, Budimpešta

Panoramski pogled na Budimpešto z Gellertovega hriba

Hoteli Budimpešta >>

Gellertov hrib je najvišja točka Budimpešte, kjer naj bi se po legendah sestajale vse madžarske čarovnice. Nekoč je bilo morda res tako, danes pa vrh Gellertovega hriba oblegajo turisti. S citadele se odpira najlepši panoramski pogled na Budimpešto. Citadelo so zgradili Habsburžani potem, kot so leta 1848 zatrli madžarsko revolucijo.

Velikanski kip ženske pred citadelo naj bi po prvotnih načrtih v rokah držal letalski propeler, saj je bil zasnovan kot spomenik sinu admirala Horthyja, ki je umrl v letalski nesreči. A ker spomenika vse do leta 1947 niso uspeli postaviti, so morali načrte spremeniti. Admiral Horty je namreč do takrat pristal na smetišču zgodovine. Letalski propeler so nadomestili s palmovim listom, okoli podstavka dodali imena ruskih vojakov, spomenik pa poimenovali “Spomenik osvoboditve”, s čimer so mislili na rusko osvoboditev Budimpešte izpod nacistov. Spomenik na Gellertovem hribu je eden izmed redkih spomenikov iz časa socializma, ki še stojijo na svojem prvotnem mestu. Ostale ikone prejšnjega režima so pospravili v Park kipov, spomenik osvoboditve pa spet samo malo prilagodili: imen ruskih vojakov na podstavku se ne vidi več.

Gellertov hrib je znan tudi po umoru škofa Gellerta, ki je kralju Štefanu pomagal pri spreobračanju njegovih ljudi v krščanstvo. S tem je razjezil poganske poglavarje, ki so ga s koli pretepli do smrti in ga s hriba pahnili v Donavo. Legenda pravi, da je dež dolgih sedem let spiral Gellertovo kri s skal. Gellert v kamniti podobi zdaj stoji ob vznožju Gellertovega hriba in preko Elizabetinega mostu s križem v roki zre v Pešto. Skale pod spomenikom simbolično spira umeten slap.

Tretja znamenitost Gellertovega hriba je v cerkev preurejena jama blizu hotela Gellert. V zgodnjem srednjem veku je v njej živel puščavnik Ivan in zdravilno vodo iz bližnjega termalnega izvira uporabljal za zdravljenje bolnikov. Sredi 20. let prejšnjega stoletja je pavlinski red v jami po vzoru Lurda postavil kapelico, ki so jo v 50. letih zasegli komunisti, pavlinski red razpustili, kapelico pa zazidali. Leta 1989 so kapelico vrnili cerkvi in je zdaj ponovno odprta za obiskovalce. Del komunističnega zidu je viden še danes.