Znamenitosti Krakova: Glavni trg

Glavni trg v Krakovu

Glavni trg v Krakovu

Hoteli Krakov >>

Glavni trg v Krakovu meri približno 200 x 200 metrov in je največji srednjeveški trg v Evropi. Trg, okoliške stavbe in ulice, kakršne vidimo danes, so bile zasnovane leta 1257. Čudovit, zgodovinsko izjemno pomemben trg, ni le srce Krakova, pač pa vse Poljske. Na trgu je vedno živahno. Na severni strani čakajo konjske vprege, s katerimi se lahko popeljete po starem mestnem jedru. Mimoidoče s svojimi vragolijami zabavajo ulični umetniki. V okoliških hišah mrgoli lokalov, ki v toplem vremenu mize razpostavijo po trgu. In tudi zvečer se glavni trg ne pogrezne v tišino, kajti v kleteh hiš, nanizanih ob njem, ne manjka barov in klubov z živo, večinoma jazz glasbo.

Tekstilna tržnica

Sredi trga stoji renesančna tekstilna tržnica. Začetki tržnice segajo v 13. stoletje, ko so na njenem mestu postavili dve vrsti stojnic, na katerih so prodajali tekstilne izdelke. V 14. stoletju pa so trgovci zgradili 108 metrov dolgo stavbo, ki jo je dvesto let kasneje uničil požar. Na njenem mestu so potem zgradili renesančno stavbo, kakršno vidimo danes.

Na tržnici danes ne prodajajo več tekstilnih izdelkov, pač pa prevladujejo stojnice z raznovrstnimi spominki.

Marijina cerkev

Na severovzhodni strani Glavnega trga dominira Marijina cerkev, ki so jo začeli graditi v 13. stoletju. Marijina cerkev v Krakovu je ena izmed najlepših gotskih cerkva na Poljskem. Njena glavna znamenitost je čudovit oltar, delo Wita Stwosza (Veita Stossa). Oltar je visok 13 metrov, širok 11 metrov in je največji srednjeveški leseni oltar v Evropi. Stoss ga je rezljal kar 12 let! Oltar sestavlja 200 figur, najmanjša je visoka 3 centimetre, največja kar tri metre.

Z enega od dveh zvonikov Marijine cerkve v Krakovu se vsako polno uro oglasi trobentač, ki zaigra znamenito krakovsko melodijo. Poznajo jo vsi Poljaki, saj jo ob dvanajsti uri predvajajo tudi na poljskem nacionalnem radiu. Melodija izvira iz srednjega veka, ko so z njo oznanjali odpiranje in zapiranje mestnih vrat ter opozarjali na požar ali bližajoče se sovražne vojaške sile. Melodija, ki jo slišimo danes, se nenadoma prekine – baje v spomin na trobentača, ki se mu je leta 1241, ko so Krakov oblegali Mongoli, med igranjem trobente v vrat zapičila smrtonosna tatarska puščica.

Za vstop v Marijino cerkev je treba plačati vstopnino. Vstopnice kupite v majhni pisarni nasproti vhoda v cerkev za turiste. Če želite v cerkvi fotografirati, morate kupiti dodatno vstopnico za fotografiranje. Na fotografiranje “pod krinko” brez nakupa dovolilnice ne računajte – cerkev je polna paznikov in paznic, ki vas zasačijo takoj, ko sežete po fotoaparatu. Fotografiranje z bliskavico ni dovoljeno.

Cerkev Sv. Adalberta

Na južnem koncu glavnega trga stoji ena izmed najstarejših stavb v Krakovu, romanska cerkev Sv. Adalberta. Prvo cerkev so na tem mestu postavili že v 10. stoletju, današnjo obliko pa je dobila po predelavi v 17. stoletju. Legenda pravi, da cerkev stoji na mestu, kjer je nekoč pridigal Sv. Adalbert. V notranjost cerkve se je treba spustiti po stopnicah, ker je bila raven tal v srednjem veku nižja, kot je danes. V kripti cerkve je razstava o zgodovini krakovskega glavnega trga.

Stolp mestne hiše

Poleg tekstilne tržnice stoji 70 metrov visok stolp mestne hiše. Daje vtis, kot da bi bil malo osamljen – mestne hiše namreč ni več. Zgradili so jo v 14. stoletju in ker je v več stoletjih hudo propadla, so jo v začetku 19. stoletja dokončno porušili.

Z vrha stolpa mestne hiše se odpira čudovit pogled na Glavni trg, a ob našem obisku mesta je bil zaprt.