Znamenitosti Manile

Prodajalka na barviti tržnici v četrti Quiapo v Manili

Hoteli Manila >>

Intramuros

Z debelimi zidovi obkroženi Intramuros na bregovih reke Pasig je najstarejši del kolonialne Manile, ki ga je ustanovil španski konkvistador Miguel López de Legazpi. Intramuros je bil nekdaj nepremagljivi center španske kolonialne moči v jugovzhodni Aziji. Neuspešno so ga oblegali kitajski pirati in nizozemski zavojevalci. Kasneje je vendarle padel v britanske in japonske roke, vendar so stavbe preživele menjavo oblasti. Ob koncu druge svetovne vojne pa so Američani Intramuros z bombami popolnoma izravnali z zemljo. Nekateri deli obzidja so sicer preživeli, stavbe znotraj njega pa ne. Nekatere so ponovno zgradili po originalnih načrtih.

Do Intramurosa smo se pripeljali z mestno železnico in sicer do postaje Central, od koder je Intramuros dosegljiv peš. Okoli Intramurosa je danes priljubljeno igrišče za golf. Znotraj obzidja vlada popolnoma drugačno vzdušje, kot v ostalih delih Manile. Prometa skoraj ni, ulice so mirne, po njih križarijo le dokaj vsiljivi vozniki triciklov na nožni pogon, ki poskušajo turiste prepričati, da jih za peščico pesov popeljejo po slikovitih ulicah, ob katerih stojijo v cvetje odete hiše.

V nekaterih delih Intramurosa se nam je skorajda zazdelo, da smo v Španiji. Mnoge hiše so zgrajene v kolonialnem slogu, imena ulic so napisana na keramične ploščice, po ulicah se sem in tja pripelje kakšna kočija. Potem pa se za vogalom naenkrat pojavi vrsta tipičnih filipinskih restavracij, parkirišče triciklov in enostavna domovanja domačinov, pred katerimi Filipinke kar na ulici perejo perilo, okoli njih pa skačejo bosi in na pol goli otroci. Ob takšnih prizorih je težko verjeti, da si še vedno v Manili.

Med sprehodom po Intramurosu si velja ogledati veliko manilsko katedralo. V ameriškem bombardiranju je bila popolnoma uničena, a so jo ponovno zgradili po starih načrtih. Glavna znamenitost Intramurosa pa je Fort Santiago, nekdanja španska trdnjava in nekdanji center španske vojaške moči na obali reke Pasig. Okolica Fort Santiaga, za vstop v katerega je treba plačati vstopnino, je izjemno lepo urejena. V parku stojijo vodnjaki, na več mestih so mize in klopi, kjer si lahko v miru oddahnete pred vrnitvijo na kaotične ulice Manile.

Quiapo in Kitajska četrt

Quiapo je ena izmed najstarejših trgovskih četrti Manile. Do nje se lahko odpeljete z mestno železnico, izstopite na postaji Carriedo.

Quiapo prekipeva od življenja. Že s postaje mestne železnice Quiapo se odpira zanimiv pogled na ulice, preplavljene s stojnicami, na katerih prodajajo sadje, obleko, čevlje, hrano in piratske CD-je. Ob našem sobotnem obisku Quiapa je bila gneča nepopisna. Sobota je dan, ko se po poceni nakupih v Quiapo odpravi največ domačinov.

Glavna zgodovinska znamenitost Quiapa je cerkev, zgrajena v evropskem slogu, sicer pa se splača enostavno podati v neznane ulice, med trgovine, stojnice in množice lokalnih prebivalcev. Če bi hoteli raziskati vse skrite kotičke Quiapa in pokukati v vsako trgovino, bi verjetno potrebovali ves dan.

Blizu Quiapa je Kitajska četrt Manile. Trgovine, restavracije in napisi so tu popolnoma drugačni. V trgovinah prodajajo kitajsko keramiko, kipce Bude, tradicionalna kitajska zelišča in čaje, v restavracijah strežejo tipične kitajske jedi, vsi napisi so v Kitajščini. Če se po ulicah ne bi valile reke pisanih filipinskih džipov, bi se nas polotil občutek, da smo se naenkrat znašli sredi Pekinga.

Quiapo in Kitajsko četrt je torej najbolje obiskati brez kakršnega koli načrta. Sprehodite se v neznano, naužijte se eksotičnih zvokov in vonjav, poskusite hrano, ki jo prodajajo na stojnicah, pogovorite se s kakšnim lastnikom trgovine. Na ta način boste Manilo najlažje bolje spoznali in jo začeli razumeti ter jo morda celo vzljubili. Pri potepanju po neznanih ulicah se držite le dveh pravil. Prvič, to obvezno počnite podnevi, in drugič, poskušajte si vsaj približno zapomniti, kjer je postaja mestne železnice, sicer se vam prav lahko zgodi, da po dveh urah niti približno ne boste več vedeli, kje ste.

Malate

Četrt Malate blizu Manilskega zaliva je bila nekoč središče razvoja sodobne Manile, potem pa se je razvoj premaknil v supermoderno četrt Makati, Malate pa je začel toniti v pozabo. Kljub temu je v Malateju še danes množica hotelov. Prevladujejo cenejši hoteli, nekaj pa je tudi razkošnih s štirimi in petimi zvezdicami. Sicer je v četrti Malate bogata predvsem kulinarična ponudba. Vsepovsod je polno restavracij – od filipinskih do korejskih, japonskih in tajskih. V nakupovalnem centru Robinsons Place pa ne manjka ameriških restavracij s hitro hrano, picerij in evropskih restavracij. V četrti Malate je živahno tudi nočno življenje, saj v njej ne manjka raznovrstnih barov.

Četrt Malate je torej zanimiva za raziskovanje družabnega življenja Manile. Po ogledu legendarnega sončnega zahoda ob Manilskem zalivu (ki je, mimogrede, tako barvit ravno zaradi smoga) se lahko kar peš podate v osrčje Malateja med številne, kot božično-novoletna drevesca osvetljene restavracije in bare. Med nočnim pohajanjem od šanka do šanka se boste prej ali slej verjetno znašli v LA Café, baru, ki ne slovi le v Malateju, pač pa po vsej Manili. LA Café je od nekdaj priljubljeno zbirališče domačinov in v Manili živečih tujcev. Odprt je 24 ur na dan, v večernih urah nabito poln, v njem se pleše in zabava do zgodnjih jutranjih ur in če slučajno vstopite sami, ste lahko prepričani, da boste izstopili v dvoje. Slednje velja za ženske in moške, za tujce in domačine, kajti v zloglasnem LA Café nikoli ni popolnoma jasno, kdo lovi koga.

Makati

Makati je ponos Manile, cvetoče poslovno-trgovsko središče s širokimi avenijami, visokimi nebotičniki in bleščečimi nakupovalnimi središči. Prebivalci Manile si želijo, da bi bila nekoč vsa Manila takšna, kot Makati. Tega verjetno nikoli ne bodo dočakali, kajti z vsakim novim železobetonskim, v bleščeče steklo odetim nebotičnikom, ki se požene k višku v Makatiju, se pojavijo tudi nova barakarska naselja na obrobjih filipinske prestolnice. Naselja revnih, ki v Manili poskušajo najti delo in zaslužek, a jim to nikoli ne uspe.

Ayala Center in Greenbelt sta največja kompleksa nakupovalnih središč v Manili, v katerih so tudi restavracije, bari, diskoteke – skratka vse, kar si lahko poželi in privošči razvajen mestni turist. V Makatiju je hkrati najboljša izbira dobrih hotelov, tako da je idealna baza za tiste, ki si želijo v Manili privoščiti nekaj razkošja. Slednjega v tako kaotičnem mestu, kot je Manila, potrebuje skoraj vsak.