Znamenitosti Prage: Hradčani
Katedrala sv. Vida na Hradčanih, Praga
Hoteli Praga >>
Hradčani ali Praški grad je ogromen kompleks palač, cerkva in utrdb, ki so ga gradili, obnavljali, dopolnjevali in spreminjali skozi več stoletij. Prva zgradba na mestu današnjih Hradčanov naj bi bila zgrajena že v 9. stoletju. V 12. stoletju so jo nadomestili z romansko palačo in jo v 14. stoletju pod takratnim vladarjem Karlom IV predelali v gotski slog. V 15. stoletju so palačo pod Jagelonci ponovno predelali. Nato jo je prizadel požar, po katerem so leta 1541 in kasneje izvedli več nadaljnjih del, vse do predelave pod vodstvom priznanega arhitekta M. Pacassija v času vladanja cesarice Marije Terezije. Po 1. svetovni vojni je zadnji pomemben pečat stavbam in parkom Hradčanov vtisnil naš arhitekt Jože Plečnik.
Hradčani so danes sedež predsednika Češke in veljajo za zgodovinsko in politično središče Prage in Češke. Seveda so Hradčani tudi izjemna turistična znamenitost, zato je tam kljub velikanskim razsežnostim kompleksa vedno nepopisna gneča.
Vsako polno uro, ko se pred vhodom v Hradčane menja straža, se na dvorišču pred njim zbere nepregledna množica radovednežev. Največja gneča je ob dvanajstih, ko ceremonijo pospremijo s fanfarami.
Najbolj znane znamenitosti Hradčanov so katedrala sv. Vida, samostan, Zlata ulica, več palač in bazilika sv. Gregorja.
Katedrala sv. Vida
Katedrala sv. Vida stoji na vrhu hriba Hradčanov. Mogočno cerkev se vidi že od daleč. Katedrala sv. Vida pa ni samo eden izmed turističnih simbolov Prage, pač pa tudi duhovni simbol češke države. V njej so nekoč kronali češke kralje in kraljice, pred glavnim oltarjem stoji kraljevski mavzolej, v kripti so kraljevske grobnice.
Gotsko katedralo sv. Vida so začeli graditi leta 1344 na kraju, kjer je prej stala rotunda iz 10. stoletja. Katedralo so gradili in dopolnjevali kar šest stoletij!
Za zunanjost mogočne katedrale je značilno bogato gotsko okrasje: od vitkih, nazobčanih stolpičev, do številnih kipov, ki zrejo v množice turistov pod njimi. Na zunanji strani nekaterih oken katedrale izstopajo umetelno izdelane pozlačene rešetke na oknih.
Katedrala sv. Vida je tako oblegana, da je treba sredi dneva včasih tudi po eno uro in več čakati, da vas spustijo vanjo. Ob našem avgustovskem obisku Prage se je okoli poldneva pred katedralo vila nepregledna vrsta čakajočih turistov. Ko pa smo jo ponovno obiskali okoli 16:30, vrste ni bilo več. Če bi se radi izognili čakanju, katedralo sv. Vida torej obiščite malo pred peto uro popoldan (med marcem in oktobrom jo zaprejo ob 17. uri, ob nedeljah ob 16:15, med novembrom in februarjem pa vedno ob 16. uri) ali pa zgodaj zjutraj (katedralo odprejo ob 9. uri, ob nedeljah ob 12. uri).
V notranjosti katedrale so poleg prej omenjenih zanimivosti občudovanja vredni tudi fantastični vitraži na oknih, skozi katere pozni popoldanski sončni žarki na stebre glavne ladje mečejo naravnost pravljične odtenke živobarvne svetlobe.
Bazilika sv. Gregorja
Rdeča bazilika sv. Gregorja na dvorišču za katedralo sv. Vida je najstarejša cerkev na praškem gradu in najbolje ohranjena romanska cerkev v Pragi. Bazilika sv. Gregorja izvira že iz začetka 10. stoletja. Po uničujočem požaru so jo leta 1142 ponovno zgradili, baročna fasada, ki jo vidimo danes, pa je bila dokončana leta 1691.
V baziliki sv. Gregorja pogosto prirejajo koncerte klasične glasbe.
Zlata ulica
Mala Zlata ulica na praškem gradu je nastala v 15. stoletju, ko je bil obstoječemu grajskemu kompleksu dodan nov zunanji zid. Ulico so zaradi velikega števila zlatarskih delavnic takrat poimenovali Zlatnicka Ulica, kar pravzaprav pomeni Zlatarska in ne Zlata ulica.
Danes je Zlata ulica skupina 11 majhnih, starih, a lepo obnovljenih hiš in daje vtis, kot da ne bi spadala v družbo veličastnih cerkva in palač, posutih po Hradčanih. Zlata ulica bi bila lahko silno prijetna, če na njej ne bi bilo nepregledne množice turistov. Med našim obiskom Prage je bila na Zlati ulici takšna gneča, da smo male hiše komajda opazili. Pa še vstopnino je treba plačati za sprehod po njej!
