Znamenitosti Sofije
Katedrala Aleksandra Nevskega, Sofija
Hoteli Sofija >>
Katedrala Aleksandra Nevskega
Katedrala Aleksandra Nevskega ni le največji arhitekturni biser Sofije, pač pa celotnega Balkana. Velika je in eksotična. Prvič smo jo obiskali zgodaj zjutraj. Z vzhajajočim soncem obsijane pozlačene kupole so nas popolnoma prevzele.
Katedralo Aleksandra Nevskega so zgradili v čast ruskim vojakom, ki so v letih 1877-78 padli v vojni, v kateri so Bolgarijo osvobodili izpod otomanske oblasti. Dokončana je bila leta 1912 po 30 letih gradnje, pri kateri so sodelovali gradbeniki in umetniki iz 6 držav. Posebej zanimivi so gigantski lestenci in notranje okrasje, izdelano iz italijanskega marmorja, egiptovskega alabastra, brazilskega oniksa in zlata.
Imeli smo srečo in katedralo obiskali v času obreda, med katerim so globoki glasovi petja protestantskih duhovnikov v katedrali pričarali nepozabno vzdušje.
V neposredni bližini katedrale (v smeri proti Ruski cerkvi) je več stojnic, na katerih domačini prodajajo bolgarske umetniške in malo manj umetniške spominke.
Vstop v katedralo je prost, vendar vas bo pred vhodom verjetno pričakalo več žensk, ki prodajajo rože ali prosjačijo za drobiž.
Ruska cerkev
Ruska cerkev, Sofija
Cerkev Sv. Nikolaja, veliko bolj znana kot Ruska cerkev, je majhna, vendar po našem mnenju najlepša cerkev v Sofiji. Streha cerkve je prekrita z zelenimi ploščicami, ki se čudovito ujemajo s pozlačenimi kupolami. Zunanjost Ruske cerkve s svojo eksotično obliko in živobarvnim okrasjem očara na prvi pogled.
Cerkev sv. Sofije
Cerkev sv. Sofije je manjša in veliko manj vpadljiva od katedrale Aleksandra Nevskega. Če si najprej ogledate katedralo, cerkve sv. Sofije verjetno še opazili ne boste. Z zgodovinskega vidika je vendarle pomembna, saj naj bi bila zgrajena že v času vladavine bizantinskega cesarja Justinijana med leti 525-565 ali celo prej.
Rdeče-rjava cerkev sv. Sofije je zgrajena po klasičnem bizantinskem vzorcu: v obliki križa s kupolo na sredini. V 14. stoletju je po cerkvi dobila ime današnja bolgarska prestolnica Sofija.
Cerkev sv. Nedelje
Cerkev sv. Nedelje leži med dvema najbolj prometnima ulicama v središču Sofije: znamenitim bulvarjem Vitoša in bulvarjem Marije Luize. Sv. Nedelja je bila zgrajena med leti 1856 in 1963 na ostankih rimskega naselja Sredica.
Cerkev sv. Nedelje je priljubljena za poroke, tako da smo imeli priložnost občudovati poročne obleke in meščanke ter meščane Sofije v najboljših oblačilih.
Pred cerkvijo sv. Nedelje je več stojnic z razglednicami. Najprej jih nismo hoteli kupiti, ker niso bile ravno najlepše, a po nekaj dneh potepanja po Sofiji smo ugotovili, da je trg pred cerkvijo Sv. Nedelje pravzaprav edini kraj, kjer so razglednice sploh naprodaj. Verjetno se bo situacija hitro spremenila, a če želite obveznost pošiljanja razglednic opraviti hitro in brez česanja po trgovinah, jih kupite kar tam, pred cerkvijo sv. Nedelje.
Rotunda sv. Janeza
Iz rdečkaste opeke zgrajena rotunda sv. Janeza slovi kot najstarejša zgradba v Sofiji. Zgrajena je bila v 4. stoletju, krasijo pa jo tudi freske iz zgodnjega srednjega veka. Našli jo boste na dvorišču za hotelom Sheraton.
Narodno gledališče Ivana Vazova
Narodno gledališče Ivana Vazova, Sofija
Narodno gledališče Ivana Vazova je zgrajeno v slogu nemškega klasicizma. Poleg katedrale Aleksandra Nevskega je najpomembnejši simbol Sofije. Vodnjak pred gledališčem lahko fotografi izkoristite za neobičajne, z vodnimi curki zakrite posnetke zgradbe.
Ivan Vazov, po katerem je poimenovano gledališče, je bil največji bolgarski pesnik in pisatelj. Če vas zanimajo kipi, lahko ovekovečenega Ivana najdete na majhnem vrtu blizu cerkve sv. Sofije, mimogrede pa si lahko ogledate še grobnico neznanega vojaka, pred katero gori večni plamen.
Bojanska cerkev
Bojanska cerkev leži na gori Vitoša južno od Sofije. Do tja smo se odpravili z javnim prevozom. Vsaj enkrat je treba prestopiti in avtobusi ne vozijo pogosto, tako da pot vzame precej časa. Če ste nepotrpežljivi, razmislite o taksiju.
Zunanjost Bojanske cerkve iz 11. stoletja je neprivlačna, morda je bila na dan našega obiska zaradi dežja še bolj siva. A v notranjosti skriva ene izmed najpomembnejših srednjeveških fresk. Naslikali so jih daljnega leta 1259. Bojanska cerkev je tako eden izmed najbolje ohranjenih primerov vzhodnoevropske srednjeveške umetnosti. Uvrščena je na seznam svetovne kulturne dediščine UNESCO, kar boste na svoji lastni koži (oziroma denarnici) občutili, preden cerkev sploh zagledate.
Za vstopnino v cerkev Bojana smo plačali 10 levov na osebo, kar je za bolgarske razmere astronomski znesek. Poleg tega ne pričakujte, da boste v (zares čudovitih, o tem ni dvoma) freskah uživali v miru in po mili volji. Ne, število obiskovalcev v notranjosti cerkve je skrbno nadzorovano, tako da so lahko pod budnim očesom paznikov (v našem primeru paznice), ki je zarenčala, če so se naše roke samo približale fotoaparatu ali video kameri. Na fotografiranje in snemanje torej pozabite in se hkrati zavedajte, da vas bodo po točno 10 minutah neusmiljeno nagnali ven. Obisk Bojanske cerkve torej stane 1 lev na minuto, a freske so vredne vsake sekunde, ki jih preživite ob njih.
